Konserviranje - restavriranje slik Križevega pota v cerkvi sv. Valentina na Limbarski gori

Problematika slik je bila v dotrajanosti tkanega nosilca, odpadanju in prašenju podloge in barve plasti, oslabljenih podokvirih in površinskih nečistočah na licu in hrbtu slik. Slike so bile prevzete v konservatorsko - restavratorski poseg julija 2012 in so ponovno na ogled od septembra 2013.

Slike križevega pota so naslikane v oljni tehniki na platnu. So delo neznanega slikarja, verjetno delo Layerjeve delavnice. Njihov nastanek se umešča v sredino 19. stoletja. Vstavljene so v okrasne okvirje, ki so narejeni iz iglavcev. Okvirji imajo enostavni profil, okrašen s pozlačenimi rozetami v kotnih spojih.

Konservatorsko – restavratorski poseg na slikah

Slovesni blagoslov obnovljenega Križevega pota

je bil med sv. mašo, v nedeljo 1. septembra 2013. Po sv. maši je akad. restavratorka Nina Dorič Majdič zbranim zanimivo predstavila zahtevne postopke, ki so bili opravljeni, da so slike ponovno zaživele v prvotnem sijaju.

Primerjava nekaterih slik; prej/potem

1. postaja

Na slikah so bile najprej narejene analize in raziskave, ki so bile v pomoč pri pripravi konservatorko – restavratorskega programa. Narejena je bila fotografska dokumentacija, kot celota slik in detajlov, fotografirana pri vidni svetlobi. Nato pa je bila na ZVKDS RC v Ljubljani narejena tudi stratigrafija barvnih plasti, v sklopu konserviranja – restavriranja dveh slik, ki sta bili vključeni v študijski program na Oddelku za restavratorstvo UL Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Po snetju okrasnih okvirjev s slik, je bila na njih izvedena zaščita lica slik, nato pa snemanje slik s podokvira. Nekatere slike so bile izpostavljene tudi postopku vlaženja in ravnanja. Sledilo je dvakratno utrjevanje barvne plasti in nato lokalna obdelava raztrganin z varjenjem in vstavljanjem novih vstavkov na manjkajoča mesta. Slike so bile podlepljene z lanenim platnom in sintetičnim lepilom v vakuumski mizi.

Poškodbe na barvni plasti so bile zapolnjene s kitom. Slike se je nato napelo na nove podokvire. Izvedeno je bilo dopolnjevanje in rekonstrukcija manjkajočih barvnih površin z oljnimi barvami, po vmesnem lakiranju z naravno smolnim lakom. Končno lakiranje je bilo izvedeno z raztopino aldehidne smole v razpršilu in z matiranjem svetlečega laka z voščeno plasto.

Po konservatorsko – restavratorskem posegu na okrasnih okvirih so bile slike uokvirjene in zaščitene s ploščo na hrbtišču.

Napisala: Nina Dorič Majdič

6. postaja

O akademski restavratorki Nini Dorič Majdič

Akademska restavratorka Nina Dorič Majdič iz Moravč je svojo slikarsko pot začela v osnovni šoli pod mentorstvom akademske slikarke Vere Trstenjak - Jovičić. Po končani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje ter leta 2006 diplomirala na Oddelku za restavratorstvo, kjer se je vpisala na podiplomski študij. Ukvarja se predvsem z restavriranjem slik na različnih nosilcih, predvsem na platnu. V svojem prostem času še vedno slika. Najraje motive iz narave, v vsej njeni lepoti in različnih letnih časih, v umirjenem, tihem in romantičnem vzdušju. Slika predvsem v akrilni ali oljni tehniki v različnih formatih in na različnih nosilcih. Svoja slikarska dela je razstavila na dveh samostojnih razstavah in številnih skupinskih in dobrodelnih razstavah po Sloveniji. V Društvu rokodelcev Moravške doline sodeluje že vrsto let, v sklopu katerega izvaja poslikave v oljni tehniki z narodnimi motivi na ročno izdelanih lesenih skrinjah. Skrinje so bile nekoč del pohištva vsake slovenske hiše.

Vir: www.kamra.si

12. postaja

Konserviranje - restavriranje slik: akad. rest. Nina Dorič Majdič

Konserviranje - restavriranje okrasnih okvirjev: Leon Lavrič po mentorstvom mag. Ljubomira Zidarja