Pohod po nagelj na Limbarsko goro - Zbornik ob 20. jubilejni prireditvi

Datumi preteklih prireditev Pohod po nagelj na Limbarsko goro

1. prireditev nedelja, 5. marec 1989

2. prireditev nedelja, 4. marec 1990

3. prireditev nedelja, 17. marec 1991

4. prireditev nedelja, 22. marec 1992

5. prireditev nedelja, 21. marec 1993

6. prireditev nedelja, 13. marec 1994

7. prireditev nedelja, 19. marec 1995

8. prireditev nedelja, 10. marec 1996

9. prireditev nedelja, 16. marec 1997

10. prireditev nedelja, 15. marec 1998

11. prireditev nedelja, 14. marec 1999

12. prireditev nedelja, 12. marec 2000

13. prireditev nedelja, 25. marec 2001

14. prireditev nedelja, 17. marec 2002

15. prireditev nedelja, 16. marec 2003

16. prireditev nedelja, 21. marec 2004

17. prireditev nedelja, 13. marec 2005

18. prireditev nedelja, 26. marec 2006

19. prireditev nedelja, 18. marec 2007

20. prireditev nedelja, 9. marec 2008

21. prireditev nedelja, 15. marec 2009

22. prireditev nedelja, 14. marec 2010

23. prireditev nedelja, 13. marec 2011

24. prireditev nedelja 25. marec 2012

25. prireditev nedelja 17. marec 2013

O prireditvi po 20 letih tisti, ki so tako ali drugače povezani z njo

Limbarska gora že dvajsetič zapored cvet izvirnosti

Vse bolj se potrebe turistov in pohodnikov usmerjajo v iskanje izvirnosti in doživetij, ki jih podeželje lahko nudi s svojo naravno in etnološko dediščino. Prav gotovo je prireditev, kakršno pripravljajo v Društvu krajanov Limbarska gora že dvajsetič zapored, cvet izvirnosti, ki bi si ga želela vsaka občina. Delo naših društev, ki s svojimi aktivnostmi promovirajo našo občino, zasluži vso pohvalo, zato se jim Občina po svojih močeh z veseljem pridružuje.

Prizadevnim krajanom želim veliko uspeha tudi v prihodnje, obiskovalcem iz vse Slovenije pa prijetno doživetje Limbarske gore.

Martin Rebolj, župan

Gora ima zveste obiskovalce

Slovenija odkriva prednosti in zahteve Evropske unije, prav tako pa tudi Evropa odkriva Slovenijo, zaradi česar smo trenutno v evropskem vrhu glede na porast turizma v državah EU. V tem pogledu ima tudi Limbarska gora, kot privlačna turistična točka blizu glavnega mesta Slovenije, še veliko možnosti za nadaljnji razvoj. Dolgoletna prireditev Po nagelj na Limbarsko goro dokazuje, da ima gora zveste vsakoletne obiskovalce, ki se radi vračajo na to lepo razgledno točko z arhitekturnim biserom, kot imenujemo cerkev sv. Valentina, in h gostoljubnim domačinom, ki se vsako leto potrudijo za lep sprejem in prijetno vzdušje na prireditvi. Prednost Limbarske gore je tudi v njeni dostopnosti za obiskovalce vseh starosti ter z različnimi željami in zahtevami. Na vrh vodijo potke iz različnih smeri za tiste, ki si želijo rekreacije v naravi, lahko dostopna pa je tudi vsem, ki želijo obiskati cerkev ali zgolj uživati v lepem razgledu po širni Sloveniji.

Ljudmila Novak, evropska poslanka

Podjetje Nissan Krulc iz Moravč je že več let generalni sponzor prireditve.

»Za sponzoriranje se odločamo, ker je prireditev v domačem kraju, je množično obiskana in tako svojo ponudbo lahko predstavimo veliki množici ljudi. Veliko pa nam pomeni tudi druženje, saj se takrat srečamo z mnogimi prijatelji in znanci. Tista nedelja je tako koristna poslovno, družabno in duhovno. Prireditev smo pripravljeni podpirati tudi v bodoče,« je povedal direktor Milan Krulc.

Limbarska gora je za Termit isto kot Triglav za našo domovino.

Lepo je, ko na pomlad povabite naše matere, žene in dekleta, naj pridejo po nagelj. Temu povabilu se s podporo tudi mi vedno radi odzovemo.

V Moravški dolini in okolici živijo dobri ljudje, ki si zaslužijo le najboljše.

Posebej za vsak Pohod doslej si zaslužite čestitke!

Še velikokrat se bomo srečali!

Termit

Tudi podjetje SAM, d.o.o. iz Zg. Jarš je redni sponzor prireditve.

»Pohod na Limbarsko mi pomeni sprostitev in druženje s prijatelji,« je povedal njihov direktor Anton Sedeljšak, ki se prireditve tudi redno udeležuje.

Na Limbarsko goro še pridem

Rada sem bila in sem med ljudmi, zato je bil tradicionalni Pohod po nagelj na Limbarsko goro vedno priložnost za prijetna srečanja, tudi potem ko smo se razdelili na več občin. Zato se najbolj spomnim srečanj z ljudmi, stiskov rok, pogovorov, čestitk in dobrih želja. Pa seveda vedno prijaznih organizatorjev in nageljna, ki je v vseh teh letih postal simbol - ne le prireditve temveč tudi Limbarske gore in pridnih ljudi. Kot županja občine Domžale sem si prizadevala, da je Občina omenjeno prireditev tudi sofinancirala. Ob tem pa bi rada povedala, da so morda prav na osnovi dobrih izkušenj z ženskami - županjami, kasneje za svojo županjo v občini Moravče izvolili Ljudmilo Novak, ki jo je dandanes politična pot popeljala vse do Bruslja...

Čestitam ob obletnici in obljubljam, da na Limbarsko goro še pridem.

Cveta Zalokar Oražem, poslanka v Državnem zboru RS

Joži Barlič iz Blagovice se je udeležila 18 prireditev, le enkrat je zaradi sinove bolezni morala ostati doma. Zbranih ima tudi vseh 19 spominskih frakeljnov.

»Ne vem natanko, zakaj sem začela hoditi po nagelj. Mislim, da so me na to napeljali limbarski fantje, ki so bili večkrat naši gostje. Potem pa je to postalo samoumevno, da se takrat s celo družino in prijatelji peš podamo na Limbarsko. To deluje sproščujoče in za nas je ta dan praznik. Vedno se imamo lepo in takrat si damo duška. Najbolj super pa je bilo takrat, ko je padal sneg in smo komaj ušli s poti splašenim konjem (10. Nagelj).

Nad prireditvijo smo navdušeni. Vse pohvale tistemu, ki se je tega spomnil, vsem organizatorjem in tistim, ki se še vedno trudijo. To morate ohraniti!«

po pripovedi zapisala Francka Toman

Me hočemo nagelj od "Gorjanca" in Janez v narodni noši je zakon!

Naša družba prijateljev z Dol in Soteske hodi po nagelj že od 2. prireditve naprej. Leta 1999 se nam je pridružila še skupina sodelavcev iz Kamnika z družinami in od takrat smo začeli hoditi v dveh skupinah. Na vrhu smo se dobili in skupaj čez dan uživali in se lepo imeli.

Po novem letu se kar kmalu začnemo pogovarjati in poizvedovati, kdaj bo "limbarski nagelj", da si rezerviramo datum. Zanimivo je, da smo letos Moravčani izvedeli za datum pri naših sodelavcih v Kamniku, kar nas je presenetilo. Vedno smo mi povabili Kamničane na pohod, letos je bilo obratno. Sicer pa sploh ni pomembno, od kod pride informacija, važno je, da se po nagelj gre!

Smo pa ženske iz naše skupine malo bolj zahtevne, saj vedno hočemo prejeti čestitke in nagelj samo od Janeza, pa čeprav moramo čakati v vrsti. Se že kako »prigužvamo«, da pridemo do njega. Lani je bilo kar malo nerodno, ker je bil župan brez oboževalk, me pa smo vse rinile k Janezu. Ampak me hočemo nagelj od "Gorjanca" in Janez v narodni noši je zakon!

Darja Galin, Dole

Kaj pritegne mene in mojo družino na Limbarsko goro po nagelj?

V prvih letih, ko pohod še ni bil tako popularen in znan med ljudmi bližnje in daljne okolice, je bila to samo priložnost, da gremo v naravo, na izlet, malo poklepetat k prijateljem domačinom, pogledat kako napreduje cesta, pa tudi dati nekaj zaslužka krajanom, saj je cesta bila velik zalogaj. Kasneje pa je postalo že samoumevno, da v marcu gremo po nagelj.

Pritegne nas prijaznost, prisrčnost, dobra volja in veselje domačinov, kar prenašajo tudi na obiskovalce. Organizatorji z marljivostjo pripomorejo, da prireditev uspe, ne glede na vreme, saj smo hodili v vetru, snegu, kakšno leto pa nas je toplo grelo tudi sonce.

Pohoda po nagelj sem se udeležila nekje sedemnajstkrat, sprva sama z možem, kasneje tudi z otroki. S seboj smo povabili prijatelje in vedno smo bili in smo še vesela družba.

No pa še ena prigoda: leta 1999 smo na poti v dolino pomagali nekemu atu iz Moravč, ki je omagal ob poti. Kasneje smo zvedeli, da je nekdo že prej poklical reševalce, da mu pomagajo in ti so ga iskali po celi Limbarski, a ta čas je bil ata že na varnem doma.

Vse pohvale organizatorjem, želim jim čim več dobre volje, iznajdljivosti in poguma. Nasvidenje marca 2008!

Polona Narobe, Študa

Po dolgi zimi se prileže

Do sedaj sem bila pri prireditvi udeležena v več vlogah: kot obiskovalka, kot poročevalka za Novice iz Moravške doline in kot ponudnica izdelkov, ki jih izdelujemo v društvu Rokodelcev iz Moravške doline.

S prijatelji pa vsako leto komaj čakamo na to priljubljeno prireditev, saj se prav prileže po dolgi zimi. Pogrešamo pa česa novega, da bi bilo dogajanje še bolj pestro in zanimivo.

Branka Bizjan, Dešen

Maloštevilni odbor organizira tako veliko prireditev

Društvo Vrtnica se že vrsto let udeležuje tradicionalnega Pohoda po nagelj na Limbarsko goro in to organizirano ali pa individualno.

Pri tem prireditelje občudujemo, da tako maloštevilni odbor organizira tako veliko prireditev. Naši člani se radi zabavajo ob dobri glasbi, ki jo je tam na pretek. Možno se je okrepčati ob stojnicah z domačo ponudbo in seveda uživati v lepem razgledu po okoliških hribčkih. Tudi letos se vidimo in upamo, da bo še kaj prostora na vaši gori, kajti iz leta v leto je več obiskovalcev.

Darja Korenčan, Društvo Vrtnica

Reportaža je najboljša, če si novinar vzame dovolj časa za doživetje samega vzdušja

Prireditev Po nagelj na Limbarsko goro je zaradi svoje dolgoletne tradicije in množičnosti zelo zanimiva tudi za medije in že vrsto let o njej poročamo tudi v Gorenjskem glasu, tudi zato, ker se na Limbarsko goro po nagelj vsako let odpravi zelo veliko žensk iz vseh koncev Gorenjske. Reportaža s takšne prireditve je najboljša, če si novinar vzame dovolj časa za doživetje samega vzdušja, zato se tudi sama na Limbarsko goro vsakič odpravim peš iz Moravč. Nagelj na cilju, kuhano vino na stojnici, prijazni organizatorji, ki ne skoparijo z nam potrebnimi podatki, in vesela množica ljudi so stvari, ki dogodek iz službenega opravila naredijo v prijetno druženje. V Gorenjskem glasu bomo tudi v bodoče poročali o prireditvi, veseli pa nas, da bo kronika dolgoletnega dogajanja odslej zbrana tudi v tem zborniku.

Jasna Paladin, novinarka Gorenjskega glasa

Prijetno ob nageljčku, čestitki, tudi kakšnemu poljubčku znanca ali sodelavca

Rada se spominjam začetkov priprav na prireditev Po nagelj na Limbarsko goro, tudi sestankov z organizatorji v vedno prijazni gostilni na vrhu gore, ki jo tudi sicer rada obiščem. Večine prireditev sem se udeležila, bila vedno prijetno presenečena ob nageljčku, čestitki, tudi kakšnemu poljubčku starega znanca in sodelavca. Navadno smo šli v družbi, z otroki, v vsakem vremenu, vselej pa sem se tudi potrudila, da sem pripravila zapis za SLAMNIK. Od tod prijetni spomini na sogovornice, med katerimi je bilo veliko takih, ki jim je nageljček z Limbarske gore pomenil edino darilo ob dnevu žena in materinskem dnevu. Ob vsakem obisku me je očaral razgled, številna množica, predvsem pa prijaznost in delavnost organizatorjev, ki so se prav vedno potrudili, da je bil na Limbarski gori v marcu najmanj en dan nepozaben za vse desettisoče, ki smo ta čudovit del naše nekdanje skupne občine obiskali. Ne dvomim, da bo tudi v prihodnje tako, zato nasvidenje na pohodu Po nagelj na Limbarski gori 2008.

Vera Vojska

Otroci so se vselej radi odzvali povabilu

V vseh letih prireditve je Društvo krajanov Limbarske gore uspešno sodelovalo z OŠ Jurija Vege Moravče. Vedno sem se rada odzvala povabilu enega ali drugega predsednika, da kot mentor iz šole in vrtca pripravim program. To je bil zame in za otroke poseben izziv, saj je prireditev kmalu prerasla meje izven zdajšnje občine Moravče in bivše občine Domžale. Tudi otroci so se vselej radi odzvali povabilu in pridno vadili za nastop, potrebno pa je bilo tudi sodelovanje staršev. Večkrat nas je pošteno zeblo, ko smo nestrpno čakali na nastop na mrazu in vetru, včasih tudi snegu, nemalokrat pa je bila za to kriva tudi trema, saj ni bil mačji kašelj stati na odru in nastopati pred tako veliko množico ljudi. Kljub vsemu smo se vedno vračali v dolino s prijetnimi občutki.

Ob 20–letnici prireditve želim vsem članom društva izraziti čestitke za uspešno izvedene prireditve, šola pa je pripravljena na sodelovanje tudi vnaprej.

Marija Gotar

»Letos bom že 12. leto delil nageljne na prireditvi. Prav posebno doživetje je to, stisniti roko, čestitati in izročiti cvet več tisočim obiskovalkam, ki so vse po vrsti tega zelo vesele, toliko bolj, kolikor so se morale za to potruditi. Nekatere imajo še dodatne želje, dostikrat se katera želi slikati z mano za spomin. Če jim to toliko pomeni, zakaj pa ne. Mnoge sprašujejo, če sem še samski in dobivam različne ponudbe. Česa vsega ne slišim takrat! Včasih kakšno kritiko, največkrat pa pohvale. Škoda, da večino pozabim, saj je preveč vsega. Malo me iz tira vržejo intervjuji, saj jih nisem vajen, pa tudi pripraviti se nimam časa, tako da verjetno kdaj izjavim tudi kakšno neumnost,« je povedal Janez Toman, ki oblečen v narodno nošo z veseljem opravlja svojo pomembno nalogo.

Draga in Stane Pervinšek iz Krašnje sta o dogajanju okoli prireditve povedala: »Ponosni smo, da je ideja za Nagelj zrasla pri nas v Krašnji, saj je zamisel zanjo dal predsednik našega Športnega društva, Marjan Štrukelj.

Limbarska gora je tako lepa točka, da je ideja preprosto morala uspeti in to se je pokazalo že v prvih letih, nihče pa takrat ni pričakoval tako množičnega obiska, kot je sedaj. Smo pa prepričani, da je prav na podlagi Marjanove zamisli postala Limbarska bolj zanimiva in od takrat so jo začeli pohodniki bolj množično obiskovati tudi preko leta.

Kot člani ŠD Krašnja smo prvih osem let z veseljem pomagali na prireditvi. Potem pa je med ostalimi soorganizatorji prišlo do konflikta in Taborniki iz Moravč niso smeli več sodelovati. Ker smo bili z njimi zelo povezani, se je naš predsednik odločil, da tudi ŠD Krašnja solidarnostno ne bo več sodelovala, saj po njegovem brez Tabornikov ″Nagelj″ ni več tisto, kar si je zamislil on. Mnogi sicer niso natančno vedeli, kaj je bil povod temu, da nismo več zraven, vsi pa smo bili zelo prizadeti in razočarani.

Kakšni dve leti po tem se je prireditve udeleževalo zelo malo Krašnjanov, kasneje pa smo to preboleli in v vedno večjem številu hodili kot obiskovalci po nagelj. Prireditev pa imamo še vedno za našo.

Kljub vsemu pa moramo zdajšnje organizatorje pohvaliti za lepo pripravljene prireditve in upamo, da bodo pri tem vztrajali, saj ″Nagelj″ mora ostati. Tako lepa in izvirna ideja Marjana Štruklja preprosto ne sme zamreti!«

Ta nastop imam v lepem spominu

Vesela sem, da so mi v DK Limbarska gora že pred dvema letoma dali priložnost nastopiti na tako množični in odmevni prireditvi, kot je Pohod po nagelj na Limbarsko goro, čeprav takrat še nisem bila znana na slovenski glasbeni sceni. Kljub temu so me ljudje lepo sprejeli in imam ta nastop v lepem spominu. Tudi v bodoče bom z veseljem sprejela povabilo, če bodo organizatorji seveda to želeli.

Malo je danes tako velikih in zahtevnih prireditev, ki bi jih organizirali zgolj s prostovoljnim delom in z namenom narediti ljudem veselje. Ta, mislim, da vsekakor je, zato se je zelo veselim in jo podpiram.

Eva Černe, pevka

Brane Lavrič iz Serjuč je 8 let vodil kulturni program na prireditvi (od leta 1991 do leta 1998).

»V tistih letih sem večkrat vodil različne prireditve, zato so se organizatorji tudi za Nagelj spomnili name. Nekaj veznega besedila so mi pripravili, veliko podatkov pa sem moral poiskati sam. V glavnem sem govoril kar iz glave, kar mi je pač takrat prišlo na pamet. V začetku je bilo malo težje, kasneje pa sem se že dobro znašel. Treme nisem nikdar imel, čeprav je bilo vsako leto več ljudi. Najbolj sem bil vesel, ko me je na eni izmed prireditev pohvalila izkušena televizijska voditeljica Ajda Kalan, nad čemer sem bil zelo presenečen.

Pri kulturnem programu me moti, da ga ne morejo spremljati vsi obiskovalci, vendar vem, da je to na takšnem prizorišču skoraj nemogoče. Zanimivo bi bilo, če bi se na različnih koncih kaj dogajalo, na primer nekje bi bil prostor za otroke, drugje za starejše …, saj različne starostne skupine potrebujejo različno zabavo.

Se je pa na toliko prireditvah zgodilo tudi mnogo zanimivih prigod, še več pa po prireditvi, ko se udeleženci vračajo domov, pa tudi še naslednji dan … Nekoč me je šele v torek nekdo klical, če mogoče vem, kje je v nedeljo pustil avto. Čeprav nisem imel pojma, sem šel z njim in prečesala sva celo Limbarsko in ga po dolgem času našla v neki dolinici. Lastnik pa se pri najboljši volji ni mogel spomniti, kako ga je pripeljal tja.«

Joži Jerman iz Moravč je vnukinja sedaj že pokojne Marije Novak, ki so jo v letu 1997, ko je praznovala 100. rojstni dan, po nagelj na Limbarsko goro iz Moravč pripeljali s helikopterjem. Nadvse je ponosna na ta dogodek, ki se ga živo spominja.

»Matka, kot smo jo klicali, je bila najprej zelo presenečena, ko jo je obiskal takratni predsednik DK Limbarska gora Marko Urankar in jo seznanil s predlogom. Ni mogla verjeti, da jo je doletela takšna čast, saj njene korenine niso od tukaj. Z veseljem je pristala na ponudbo.

Med vožnjo se ni mogla načuditi, kako lepa je Moravška dolina od zgoraj, bila je navdušena in je uživala med poletom. Moja mama in jaz, ki sva jo spremljali, pa sva se veselili skupaj z njo. Noge so jo sicer bolele, a se je vse splačalo potrpeti. Tudi nobenega strahu ni pokazala. Dejala je, da je že dovolj dolgo na svetu in za tako izjemno doživetje je vseeno, četudi "pademo dol".

Nekajkrat smo zakrožili nad Limbarsko in Črnim grabnom, potem pa smo pristali. Množica jo je čakala in navdušeno pozdravljala, moškim je odnašalo kape, Matka pa je bila presrečna. Na odru ji je nagelj izročil Podokničar, ki je nato prebral še njeno zahvalo, ki jo je že prej doma pripravila. Po tem slavnostnem delu so ljudje še kar hodili k njej, ji čestitali in prinašali darila, tako da je vsa vznesena izjavila, da se počuti kot papež.

To je bilo res prekrasno doživetje, ki ni ogromno pomenil samo njej, temveč vsem ostalim, ki smo se veselili z njo, še posebno pa njenim najbližjim, ki se bomo tega s ponosom in veseljem vedno spominjali.

Ne glede na vreme so pohodniki vedno nasmejani in dobre volje

Tisti, ki so vsako leto za Nagelj na Limbarski gori, vedo, da človek lahko doživi toplo pomlad, ali pa hladno zimo. Vsem prireditvam pa je skupno to, da so, ne glede na vreme, pohodniki vedno nasmejani in dobre volje.

Z Igorjem sva vedno delila nageljne na manj »oblegani strani« in ko je začelo zmanjkovati rožic, so pohodniki hodili naokrog na najino stran Limbarske gore. Samo da so dekleta in žene dobile svoj nagelj, možje pa malo podpore.

Primož Peterka, Stegne