Zemljevidi/Maps: Google Maps, Open Street Map, Geopedia.si. GPS lokacija/location: 46°9′34.5″N, 14°46′41.05″E  Hribi.net Opis gore Limbarska gora se nahaja severovzhodno od Moravč. Z vrha je lep pogled na okoliške vrhove v lepem vremenu pa se vidijo tudi Kamniške in Savinjske Alpe. Na vrhu stoji gostinski lokal, ki je odprt vsak dan razen torka in srede. Zunaj gostišča stoji kozolček na katerem je vpisna skrinjica z žigom. Na vrhu stoji tudi cerkev svetega Valentina, ob cerkvi pa je prijeten travnik z lepim razgledom. Spodaj sledijo opisi štirih poti na Limbarsko goro, ki so v celoti povzeti s spletne strani Hribi.net. Na tej strani najdete še več podrobnosti in slik. Pot 1 - KRAŠNJA - LIMBARSKA GORA Čas hoje 45min, lahka označena pot, višinska razlika poti 313m Dostop do izhodišča Opis poti Pot 2 - GABRJE - LIMBARSKA GORA (peš pot) Čas hoje 45min, lahka označena pot, višinska razlika poti 273m Dostop do izhodišča Opis poti
Čas hoje 45min, lahka označena pot, višinska razlika poti 273m Dostop do izhodišča Opis poti Pot 4 - GABRJE - LIMBARSKA GORA (po vzhodni cesti) Čas hoje 1h 15min, lahka označena pot, višinska razlika poti 273m Dostop do izhodišča Opis poti Vir: hribi.net Pesjanar.si Opis poti Limbarska gora je hrib, visok 773 m, ki se dviguje nad Moravško dolino. Severno pobočje Limbarske gore je skoraj nedostopno, zelo strmo, medtem ko iz južne strani vodi na goro mnogo poti. Na vrhu stoji zgodovinsko zelo zanimiva baročna cerkev sv. Valentina (zaščitnika romarjev in čebelarjev). Vedno znova ko pridem na Limbarsko goro me navdušuje prelep razgled, ki se razprostira na vse strani. Oči si lahko odpočijemo ob razgledu na Kamniške planine, pa tudi na Julijce, viden je celo Triglav, vse do sosednjih zasavskih in dolenjskih hribov in na Ljubljansko kotlino. Kako do tja? Peš lahko pridete na Limbarsko goro iz raznih smeri (Moravč, Peč, Lukovice, Blagovice, Mlinš in Trojan). Vse so lahko prehodne in dobro označene. Vrh je dostopen tudi z avtom, vendar je vsekakor večje zadovoljstvo, ko na vrh z našim kosmatincem pridemo peš. Sama največkrat dostopam iz Peč. Če se peljete po avtocesti iz Ljubljane proti Lukovici, je med Domžalami in Lukovico izvoz Krtina - Moravče, na katerem zavijemo iz avtoceste in pot nadaljujemo proti Moravčam. Od Moravč naprej se peljemo proti Pečam. Po kakšnih 7 km pri kažipotu Peče, zavijemo levo in pridemo v majhno vasico Peče. Tam se zapeljemo do cerkve, tam pustimo avto in pot nadaljujemo mimo gasilskega doma proti Tlačnici. Do vrha Tlačnice je dobrih 20 minut hoje. Na vrhu Tlačnice zavijemo levo in pot nadaljujemo po gozdni makadamski poti. Hoje je nato še približno 1 uro. Pot nas vodi vse do Limbarske gore. Vir: Pesjanar.si | S kolesom na Limbarsko goro Kamnik - Limbarska gora (kliknite za povečavo)  MTBslovenija.net Kratek vzpon s kolesom na razgleden hrib v središču Slovenije Povzetek s spletne strani: Izhodišče Žirovše Dolžina 20,85 km Čas 1 h 45 min Voznost 100% Več podrobnosti si poglejte na spletni strani MTBslovenija.net. Limbarska gora je gozdnata vzpetina, ki se dviguje neposredno nad magistralno in avtocesto Ljubljana-Trojane. Severno pobočje izgleda strmo in nepristopno, medtem ko z južne strani, kjer prevladujejo travniki in majhne vasice, hriba skorajda ne opazimo. Ob koncu 17. stoletja so na vrhu zgradili lepo baročno cerkev, posvečeno sv. Valentinu, zaščitniku romarjev, čebelarjev in predvsem v zadnjem času tudi zaljubljencev. Arhitektura cerkve ni ravno vsakdanja: razpotegnjen osmerokotni tloris, zunanji oltar, zvonik pa stoji posebej. Limbarska gora je le najvišji od vrhov, ki tvorijo zaključeno celoto. Z njega se tukaj opisana pot nadaljuje še mimo Velikega vrha in grebenastega Golčaja. Izhodišče Izhodišče je pod vasjo Žirovše, 2 km Z od Blagovice, 7 km JZZ od Trojan. Z magistralne ceste zavijemo desno (če se vozimo iz ljubljanske smeri) pri tabli Žirovše, nato pa preko nadvoza avtoceste nadaljujemo do vasi. Avto je najbolje pustiti na začetku vasi pri transformatorski postaji. Opis ture Ture se je najbolje lotiti ob dalj časa trajajočem hladnem vremenu brez snega. Večja količina snega zelo oteži začetne vzpone, temparature pod ničlo pa so naš zaveznik predvsem na zadnjem delu poti (od št. 25 naprej), saj nekoliko razmočena steza zmrzne in zadovoljivo otrdi. Drug ugoden čas je seveda sušno poletje, v deževni jeseni in pomladi pa tod vozimo le zagrizeni blatoljubi. Predvsem pa se splača turo načrtovati ob jasnem dnevu s čim manj oblačnosti, saj so takrat razgledi z vrha naravnost nagrajujoči. Izhodišče leži na severni strani strmega pobočja Limbarske gore, kar med drugim pomeni, da pozimi teh krajev sonce ne opazi. V hladnih jutrih je zato nujna zares dobra zaščita pred mrazom. Takoj začnemo z vzponom, ki postaja z vsakim metrom težji, vse dokler po pešpoti ne izplezamo s severnih bregov. Nadaljujemo po pravljičnem kolovozu, ki nas čez gozd in travnike pripelje mimo kraja Vodice vse do vrha Limbarske gore s cerkvico sv. Valentina in gostiščem. Spust poteka po nasprotni strani. Vrhnji del ceste je na žalost že nekaj časa asfaltiran, vendar lahko pozimi ovinke porežemo kar po travniku. Asfalta ni veliko, na prvi ravnini se prelevi v utrjen makadam. Malo pred širšim desnim ovinkom se levo odcepita dva kolovoza, mi pa nadaljujemo naravnost (ali pa po desnem kolovozu - glej različice). Cesta se nato spusti na travnato ravnico, od koder se vzpnemo proti zaselku Kal. Nato naprej mimo Velikega vrha in domačije Tlačnica vse do peskokopa, kjer na levi opazimo kolovoz. Spustimo se po njem in mu sledimo, dokler se ne konča na gozdni jasi. Na dnu jase ob manjšem hudourniku poiščemo pot, ki je bila davno tega celo prevozna z vprego, sedaj pa je že precej zaraščena. Tako se spustimo do namočene dolinice, kjer spomladi in jeseni ne manjka blata. Pot se porazgubi v ravnici, mi pa moramo dospeti na drugo stran. Najbolj logično je nadaljevati naravnost mimo lovske preže vse do ostankov vaškega igrišča za mali nogomet. Tu se usmerimo levo (navzgor) in po robu dolinice nadaljujemo do boljšega kolovoza. Čaka nas le še krajši vzpon na greben pri Golčaju in nato lep singletrack spust v dolino. Magistralno cesto dosežemo 2 km stran od izhodišča. Različice A) Pozimi lahko postaneta začetni vzpon tehnično, nadaljevanje pa orientacijsko zelo zahtevna. Takrat se vzpnemo na vrh po običajni cesti mimo vasi Serjuče in Vodice, ki je delno asfaltirana. Navzdol pa nas vabi resnično vznemirljiv spust v obratni smeri tukaj opisane poti. Na strmih odsekih bodimo posebej pozorni na pešce, saj se tu tura križa z markirano planinsko potjo. B) Ob dežju, ko so steze namočene, lahko izpustimo najbolj blaten del ture, ki poteka po pozabljenih kolovozih. Pri št. 19 zavijemo levo na desnega od dveh kolovozov (smerokaz Golčaj). Držimo se poti, označene z rdeče-rumenimi markacijami. Kolovoz se po dobrem kilometru konča, mi pa nadaljujemo pot po izredno lepem singletracku, ki nas vzdolž Golčajevega grebena pripelje mimo cerkvice sv. Neže do št. 29. S tem si turo tudi časovno skrajšamo za vsaj pol ure. Vir: MTBslovenija.net |
Limbarska gora >