Spletna kamera v živo >>

Limbarska gora je lepa razgledna točka v osrednji Sloveniji in najbolj priljubljena pohodniška točka Moravške doline ter bližnje okolice. Od Ljubljane je oddaljena zgolj 30 km.Lokacija na: Google Maps, Open Street Map,

Na vrhu Limbarske gore stoji znamenita baročna cerkev sv. Valentina, ki jo je leta 1735 zasnoval stavbenik Gregor Maček. Zgradba je mogočno delo s posebej stoječim zvonikom, ki je nekdaj služil kot obrambni stolp. Poleg cerkve se nahaja Gostišče Urankar.

Limbarska gora na Facebooku >>

Limbarska gora vas bo pustila brez besed

Prijeten pohodniški cilj v zaledju Ljubljane je primeren tudi za družine z manjšimi otroki. Na poti bodo naše najmlajše pozdravile prikupne figure.

Ta izjemen razglednik na pragu slovenske prestolnice, ki ga opevamo, se imenuje Limbarska gora. V osrčju Dolenjskega, Zasavskega in Posavskega hribovja se bohoti na nadmorski višini 773 metrov. Do nje vodi več različno dolgih označenih planinskih poti z različnih izhodišč. Na vrh se lahko povzpnemo v 45 minutah, pri tem pa premagamo 273 metrov višinske razlike.

Konec vzpona oznani zgodovinsko zelo zanimiva baročna cerkev sv. Valentina – zaščitnika romarjev in čebelarjev, ki se mu danes radi priporočajo tudi zaljubljenci in mladoporočenci. Prvotno cerkev so sicer sezidali leta 1667, a ker je kmalu zaslovela med romarji, je postala premajhna. Zato so jo v prvi polovici 18. stoletja povečali.

Takratno gradnjo je vodil Gregor Maček iz Ljubljane, ki je s to baročno arhitekturno stvaritvijo požel velik uspeh. Notranjost cerkve se ponaša z oltarjem Marijinega kronanja z Metzingerjevo sliko iz 1743. Zraven pa sta še dva starejša oltarja sv. Valentina (škofa) in Angelov varuhov. Poleg božjepotne cerkve je na Limbarski gori nekoč stal tudi Limbarski grad, ki naj bi po zapisih Valvazorja ime dobil po lilijah.

Za cerkvijo samostojno stoji stolp, ob njej pa najdemo tudi klopco, od koder lahko v lepem vremenu občudujemo Julijske Alpe s Triglavom, Kamniško-Savinjske Alpe, preostali zasavski in dolenjski hriboviti svet osrednje Slovenije ter 30 kilometrov oddaljeno Ljubljano.

Za slikovno ovekovečenje prekrasnih razgledov lahko uporabite leseni okvir pred cerkvijo, ki je te dni praznično okrašen. Svoje lačne želodčke pa lahko nahranite v bližnjem gostinskem lokalu z vpisno skrinjico in žigom.

Ob cerkvi je tudi nekaj igral za najmlajše, katerim bo izlet zanimiv že med potjo do vrha. Proti koncu nas na več mestih namreč pozdravijo simpatični palčki in Sneguljčica.

Ko se boste nadihali svežega zraka in naužili lepih razgledov, se nazaj grede v vasici Zalog v Moravčah ustavite pri treh ribnikih, ki veljajo za prijeten kraj za sprostitev, obenem pa so namenjeni tudi komercialnemu ribolovu.

Če si za izhodišče izberemo Gradiško jezero, priljubljeno rekreacijsko točko v bližini Lukovice, pa v enem dnevu v žep pospravite kar dve okoliški znamenitosti; naravno in kulturno.

 Objavljeno na: www.zurnal24.si

Vsako leto v marcu na Limbarski gori krajani pripravijo Pohod po nagelj na Limbarsko goro, Minule prireditve - kratek pregled.

Veliko fotografij z Limbarske gore si lahko ogledate na strani slike. 

Limbarska gora, razgledni vrh nad Moravčami
Na vrhu je bil v srednjem veku protiturški tabor, danes je tam cerkev.

Lepi dnevi dobesedno kličejo k temu, da jih preživimo nekje v naravi. V Sloveniji je priložnosti za potep po številnih vzpetinah kolikor hočete, eden najlepših pa je prav gotovo vzpon na Limbarsko goro.

Zapeljemo se do Moravč, nekaj deset kilometrov iz Ljubljane. Vzpon lahko začnemo že kar sredi mesteca. Od tu je do vrha kako uro in pol zmerne hoje. Na pobočjih Limbarske gore je vrsta naselij. Do njih vodijo ceste in tako si lahko pot skrajšamo, kolikor želimo, saj krožna cesta pripelje na sam vrh. Pot na vrh je del evropske pešpoti E-6, o čemer priča tudi vpisna knjiga na vrhu. Pot nas popelje mimo številnih vrtač, v katerih se skrivajo manjše njivice. Vrtače so jasen znak, da smo sredi kraškega sveta. Kraški svet nam poda tudi odgovor, zakaj ob našem vzponu nikjer ne slišimo šumenja potokov: vsi so izginili v podzemlje in tvorijo številne kraške jame.

V pomladnem času je vse v cvetju in pot nas popelje čez drn in strn mimo cvetočih sadovnjakov, travnikov in samotnih vasi. Pravzaprav ne bi moglo biti lepše. Cerkev na vrhu Limbarske gore, ki v višino meri 773 metrov, se vidi že od daleč.

V srednjem veku je bil na njenem mestu protiturški tabor. O njem še danes priča cerkveni zvonik. Ta je ostanek nekdanjega obrambnega stolpa in stoji samostojno, nekaj metrov stran od cerkvene ladje. O nekdanji kmečki trdnjavi ni več nobenega sledu. Na njenem mestu stoji mogočna baročna cerkev svetega Valentina. Sezidali so jo 1667. Prav kmalu je zaslovela kot romarska cerkev in postala premajhna. V današnji obliki so jo zgradili leta 1735. Cerkev je delo znanega ljubljanskega baročnega arhitekta **Gregorja Mačka**. Pokrita je s skodlami, na zahodni strani pa ima še veliko pokrito lopo.

Glavni oltar v cerkvi je bil izdelan leta 1735 v klasicističnem slogu. Stranski oltarji so kamniti, iz črnega marmorja, izdelovalca Cussove. Sliki v oltarjih Marijinega kronanja in svetega Egidija (Tilna) sta delo slikarja Valentina Metzingerja iz leta 1743. Freske v notranjosti cerkve je izdelal slikar Franc Jelovšek, preslikal – obnovil pa jih je leta 1867 slikar Matija Koželj. Cerkev je škof Leopold Jožef Petazzi leta 1743 posvetil sv. Valentinu, mučencu v času zadnjega preganjanja kristjanov v rimskem cesarstvu. Njegov god je 14. februarja, takrat je vsako leto njemu posvečena maša na gori. V vhodni lopi najdemo še baročni oltar s kipi svetnikov.

Cerkev je del kompleksa stavb na vrhu. Takoj pod vrhom stojijo nekdaj stavbni kmetiji, levo in desno od cerkve pa dve prelepi baročni kapelici. Ob sami cerkvi je prijazno gostišče Urankar.
Tisto, kar velja, pa je razgled z vrha. Proti severu so kot na dlani najvišji in še dolgo v pomlad zasneženi vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp. Nekoliko dlje proti zahodu pa se nam odpre razgled vse do Julijcev s Triglavom v osredju.

Globoko spodaj stojijo Moravče, nad njimi pa se dvigajo vrhovi Zasavskega hribovja. To so vrhovi okoli Slivne in geografskega središča Slovenije v Vačah. Vsepovsod so po hribovju raztresene samotne kmetije in manjše vasice. Uživamo v prelestnem razgledu in ugotovimo, da je okrog nas še kopica zanimivih poti in vrhov, ki samo kličejo po našem obisku.

Vir, Dnevnik, 2018

Moravče

Moravče ležijo v Moravški dolini, sredi Posavskega hribovja.

V zgodovini je bila dolina znana po številnih gradovih in cerkvah. Danes je ohranjen le grad Tuštanj iz 15. stoletja, katerega mogočna stavba skriva številne neprecenljive vrednosti, med drugim originalno pohištvo, porcelan, lončene peči in drugo notranjo opremo. Poleti se na gradu odvijajo Grajski kulturni večeri.

Veličastna baročna cerkev sv. Martina je moravški simbol. Največja vrednost sta Layerjevi: oljna slika sv. Martina in križev pot.

Hribovita, gozdnata okolica Moravč ponuja dobre možnosti za pohodništvo. Pohodniki se navdušujejo predvsem nad Limbarsko goro, preko katere med drugim vodi tudi evropska pešpot E6. Na vrhu hriba stoji znamenita baročna cerkev sv. Valentina, ki jo je leta 1735 zasnoval cenjeni stavbenik Gregor Maček, med drugim znan tudi kot graditelj ljubljanske mestne hiše.

Izkušeni jamarji imajo možnost ogleda Osoletove jame v planoti Slivne, največje podzemne jame moravškega osamelega krasa. Na Ranču Osole se lahko odločite za ježo konj in prevoze z "zapravljivčki".

V okolici Moravč je urejena sprehajalna učna pot ob Rači, ki je namenjena tako sprehajalcem po čudoviti neokrnjeni naravi kot tudi tistim, ki želijo na zanimiv način spoznati življenje ljudi v preteklosti ob številnih mlinih in periščih. Sprehod se začne v vasi Krašce, nadaljuje se mimo apnenčaste stene s številnimi fosili, vodi mimo cerkve sv. Andreja, v kateri je največja srednjeveška poslikana površina v Sloveniji, in se konča na izhodiščni točki. Za zahtevnejše pohodnike pa je primerna Moravška planinska pot.

Moravče so znane po odmevnem prvomajskem srečanju v Tuštanju, ki se poveže s srečanjem oldtimerjev in celodnevnim pohodom po obronkih doline. Na predvečer prvega maja zagorijo kresovi na Hribu in na Vrhpoljah. Marca se številni pohodniki iz vseh smeri srečajo na prireditvi Po nagelj na Limbarsko goro, kjer vsaki ženski podarijo nagelj.

V Moravški dolini je za lačne in žejne obiskovalce dobro poskrbljeno. Poleg številnih barov in gostilnice in pizzerije pri Jurku v dolini je med gostilnami poznana gostilna Frfrau v Krašcah, kjer vam v ambientu stare furmanske gostilne nudijo nedeljska družinska kmečka kosila, jeseni tudi domače koline. Preko vsega leta lahko ponudijo domačo prekajeno šunko, salamo in suhe klobase. V stari gostilni nad Logom ob cesti proti Izlakam pa vam ponudijo domače jedi, kosila in jedi po naročilu. V Drtiji je gostišče Peterka Marija, katere specialitete so jedi iz teletine, domače koline, potice, zavitki in krofi. Družine z otroki pa so vesele otroškega igrišča na vrtu gostišča in ponijev, ki se pasejo v bližini.

Odlično boste jedli v gostilnah in na turističnih kmetijah na Limbarski gori: z domačimi dobrotami vam postrežejo v gostilni Urankar na samem vrhu ob cerkvi sv. Valentina in v kmečkem turizmu pri Vrhovcu. Pod sv. Miklavžem je kmetija pri Mežnarju, katere specialitete so krompirjev kruh, špehovka, pozimi domače koline, narezki iz domačih mesnin in domače sladice: orehova potica, jabolčni zavitek, kremne rezine in torte. Ob koncu tedna pa se lahko ustavite na planinsko malico v Planinskem domu na Grmačah, ki ima čudovit razgled na Kamniške in Julijske Alpe.

Več o Moravčah ...

About Limbarska gora

Limbarska gora is located northeast from Moravče. From top is nice view to the surrounding peaks. In nice weather you can also see Kamniško-Savinja’s Alps. On top is also an inn, which opened whole week, except on Tuesday and Wednesday. You will also notice church of Saint Valentine. The church was designed in 1735 by a renowned architect Gregor Maček, know also for building the Ljubljana City Hall.

More information ...